Zdru�enje protifa�istov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper

Associazione antifascisti, combattenti per i valori della LLN e veterani di Capodistria

�

Spletni bilten Zdru�enja

DOMOV�� NOVICE o na�emu delu, poro�ila, komentarji�� VEDNO AKTUALNE teme, pozivi izjave�� DOSJE o zgodovinskih dogodkih in ljudeh na�ega prostora�� SPOMENIKI�� ISTRSKI ODRED�� OSVOBODITEV SLOVENSKEGA PRIMORJA�� PRVI UPORI PROTI FA�IZMU�� IZRO�ILO TIGRA�� PUBLIKACIJE�� PRIMORSKA�� FOJBA LA�I�� FACEBOOK�� SPLETNI DNEVNIK�� POVEZAVE�� KOLEDAR PRIREDITEV ���IN-MEMORIAM�� DOMOV�� O NAS�� V�LANI SE

NOVICE, PORO�ILA, KOMENTARJI

OSVOBODITEV SLOVENSKEGA PRIMORJA.. 1

Iz knjige Slovenska Istra v boju za svobodo� 2

Osvoboditev Kopra. 3

Osvoboditev Izole in Pirana. 5

Osvoboditev Trsta. 5

General Branko Jerki�� 6

Vlada Bidovec in njena pripoved� 7

Povezava na film Osvoboditev koprskih zaporov

Povezava na film Osvoboditev Trsta

Svoboda v Trstu

OSVOBODITEV SLOVENSKEGA PRIMORJA

Zadnje dni aprila in prve maja leta 1945 so se uresni�ile dolge sanje Primorskih Slovencev osvoboditi se izpod fa�izma in zdru�iti z mati�no domovino. Takrat so res tudi Trst, Gorica, �edad vsaj za kraj�i �a� za�iveli skupaj z vsemi ostalimi Slovenci, tudi Koro�ci. Skupaj s prijateljskimi ali po preliti krvi kar bratskimi narodi Jugoslavije so kon�no zadihali skupno in enotno svobodo.

Ta cilj si je potem, ko so nas dr�ave Antante podarile Italiji kot drobi� za pla�ilo izdajstva svojih starih zaveznikov italijanski okupaciji Primorske Istre in Reke po prvi svetovni vojni, je zastavil �e TIGR, saj njegovo ime pomeni TIGR je izgorel v tem boju, uspe�no pa ga so ga prevzeli komunisti, ki so v pravem trenutku in na pravi na�in �e ob za�etku druge svetovne vojne dvignili v upor ves narod. Po splo�ni vstaji Primorske in zlasti izkrcanju prekomorskih brigad, so bili o uresni�itvi te �elje prepri�ani �e skoraj vsi. Pravi zanos pa jih je prevzel, ko so videli tanke z napisi �Trst, Gorica, Rijeka, sloboda vas �eka!�

Tanki, motorizirane enote artilerije, ladje, vsa nova dobro opremljena armada prekomorcev in vseh drugih partizanov, ki se je proti koncu vojne pomikala proti zahodu in severu, da bi osvobodili Primorsko in pregnali Nemce nazaj �ez Gosposvetsko polje.

Konec marca 1945 je sovjetsko-nem�ka fronta dosegla �e slovensko ozemlje. V prvih dneh aprila je bilo osvobojeno celotno Prekmurje, sovjetske �ete pa so nadaljevale operacije proti Avstriji. Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske pri�la v Gorski kotar in od tam prek Istre prodirala proti Trstu. Tam sta se slovensko in italijansko protifa�isti�no gibanje, ki ga je vodila ilegalna Komanda mesta Trst, za�eli pripravljati na vstajo. Kmalu so se po zidovih osvobojenih krajev za�eli pojavljati veliki napisi ��ivel Tito, �ivel Stalin�, �Tu je Jugoslavija� ali pa �Tujega no�emo, svojega ne damo�. No, �ez �tiri leta so Stalina zbrisali.

Za razumevanje razmer v Trstu in drugih nacionalno me�anih krajih je treba povedati, da je bilo tudi ogromno takih, ki si niso �eleli osvoboditve, vsaj nekateri so pod Nemci kar dobro �iveli, niti dim iz Ri�arne jih ni motil, kaj �ele kriki iz Collottijeve mu�ilnice, �eprav so tam umirali tudi italijanski protifa�isti. V Ri�arni, Koroneu, na Trgu Oberdan, v ulicah Bellosguardo in Cologna, celo v jezuitskem samostanu pa �e marsikje je bilo zaposlenih veliko Italijanov, ki so za dobro pla�ilo opravljali grde posle paznikov, policistov, in�pektorjev in celo krvnikov. Italijanski nacionalisti in fa�isti so kljub spremembi vojne sre�e �e vedno gojili utvare o velikem nem�ko-italijanskemu cesarstvu, �tevilni priseljeni domobranci pa so lahko po radiu poslu�ali nem�ke razglase tudi v sloven��ini in u�ili otroke o nem�ko-slovenskem prijateljstvu in zavezni�tvu pred komunizmom.

Organizacija TIGR je bila �e zdavnaj zdesetkana. Pre�iveli in tisti, ki so bili �e na prostosti, so se vklju�ili v partizanske enote ali OF. Poleg odbora Osvobodilne fronte, o �emer so �e pripovedovali prej�nji sogovorniki, je bil v Trstu po razpadu fa�isti�ne Italije in ob bli�ajo�emu se koncu vojne ustanovljen tudi italijanski Odbor narodne osvoboditve (CLN), ki je vklju�eval italijansko levico. Italijanski protifa�isti in njihovi partizani so se borili proti nem�kemu okupatorju in proti marionetni salojski republiki propadlega Mussolinija. Tudi prodanega Badoglia niso marali. Ta odbor je sicer sodeloval z OF, vendar brez soglasja o povojni ureditvi tr�a�kega vpra�anja. �e ve�, po podatkih nekaterih zgodovinarjev se je CLN ob spoznanju, da bodo v Trst prej prodrli Titovi partizani kot angloameri�ke enote, celo povezal z italijanskimi kolaboracionisti�nimi enotami, kot je bila Guardia civica, in sami poskusili prevzeti mesto, da bi se lahko predali zahodnim zaveznikom, vendar niso dobili podpore. Doma�i delavski bataljoni so dobro poznali gorje, ki so ga kolaboracionisti prizadejali tr�a�kemu prebivalstvu. Komanda mesta Trst, ki je delovala znotraj mesta, jih je razoro�ila in sama prevzela upor proti nem�kim in drugim kolaboracionisti�nim enotam ter ga tudi zelo uspe�no vodila do vpada enot jugoslovanske armade, nato pa skupaj z njimi nadaljevala boje do osvoboditve.

Komanda mesta Trst je za�ela delovati �e leta 1944, aprila 1945 je imela �e okrog 2500 borcev, to so bili prete�no tr�a�ki delavci, na skrivaj organizirani po delavnicah in tovarnah, vendar vsi niso imeli oro�ja. Vodila sta jo komandant Martin Greif in komisar Franc �toka. To je bila preprosto povedana iz doma�inov sestavljena partizanska vojska, ki je delovala kot sestavni del jugoslovanske partizanske armade oz. 9. korpusa in se pripravljala na splo�no vstajo, zaklju�ne boje ter prevzem oblasti.

Ukaz za kon�ni napad na Trst je Tito izdal 27. 4. 1945, in sicer 4. armadi, ki je imela tudi udarne tankovske in topni�ke enote, dva dneva kasneje pa je ukazal �e dodatno okrepitev napada z 9. korpusom, ki je bil najbolj mno�i�na in udarna sila pri osvobajanju preostale Primorske. Skoraj isto�asno z osvobajanjem Trsta je potekalo tudi osvobajanje Gorice in vse Primorske. Najpomembnej�o udarno vlogo sta odigrala 4. armada in 7. korpus.

Tudi v Gorici so izredno pomembno vlogo odigrali doma�i aktivisti OF in borci. Znani gori�ki borec Franc Pregelj - Boro, ki je sodeloval v gori�kem koordinacijskem odboru OF in CLN, mi je v intervjuju povedal, da je bil tudi tam osnovni cilj italijanskega osvobodilnega gibanja priklju�itev Gorice k Italiji in da so se nekateri italijanski protifa�isti s tem ciljem celo povezovali z nekdanjimi fa�isti in kolaboracionisti. Gorica je bila kot Trst polna kolaboracionisti�nih vojsk. Tu so najhuj�i boji potekali z be�e�imi �etniki, ki so �akali zaveznike. Zaradi hudega odpora so lahko partizani osvobodili Gorico in zajeli glavnino nem�kih vojakov le �tiri ure, preden je v mesto pri�la prva izvidnica novozelandskih zavezni�kih enot.

Po osvoboditvi Trsta in Gorice je del motoriziranih partizanskih enot krenil na pomo� pri osvobajanju Koro�ke, tako da je koro�kemu partizanskemu odredu uspelo priti v Celovec 8. maja, skoraj isto�asno z zahodnimi zavezniki. 9. maja so partizanske enote vkorakale v Ljubljano.

Z osvoboditvijo Primorske in Koro�ke so nekaterim nem�kim enotam in njihovim kolaboracionistom z vsega Balkana prepre�ili preboj do zahodnih zaveznikov, zato so se v notranjosti Primorske �e nadaljevali boji. Tudi iz tr�a�ke kanalizacije so �e napadali skriti fanatiki. Na Koro�kem, kamor se je premikala glavnina nacifa�isti�ne vojske, pa so boji trajali do 15. maja, torej �e teden po kapitulaciji Nem�ije oziroma uradnem koncu druge svetovne vojne v Evropi.

Zakaj so se agresorske in kolaborantske vojske tako kr�evito borile prav na koncu vojne, zakaj se njihovi oficirji in tudi vojaki kljub objavam splo�ne amnestije niso hoteli predati zmagoviti jugoslovanski partizanski vojski, zakaj so se hoteli predati Ameri�anom in Angle�em? Odgovor lahko dobite, �e primerjate podatke, koliko ljudi so fa�isti, nacisti, usta�i, domobranci, �etniki in drugi kolaboracionisti pobili, koliko otrok, �ensk in star�kov, koliko ljudi so pregnali od doma, odgnali v zapore in tabori��a, koliko hi� so po�gali na Primorskem in v vsej Jugoslaviji, in nato to primerjate s tem, koliko so pobili Ameri�anov in Angle�ev ali kaj so po�eli njihovemu narodu, njihovim �enskam, star�em in otokom na njihovih domovih.

Tanki na�ih prekomorskih brigad se premikajo proti Primorski.

Partizanski �oln, ki je sodeloval pri osvobajanju Slovenskega Primorja

Iz knjige Slovenska Istra v boju za svobodo

Vid Vremec, Maks Zadnik in Franc Dermota, sami udele�enci NOB iz eni izmed osvoboditeljev, so v knjigi Istra v boju za svobodo tako opisali zadnje dejanje te vojne:

Sklepni boji za osvoboditev so zahtevali, da so voja�ke in politi�ne organizacije NOB delovale kot celota pri izvedbi operativnega na�rta, ki so ga pripravile operativne in zaledne enote JA v sestavi IV. armade, ker so njej podredili tudi tukaj�nje partizanske enote. Za ceno velikih �rtev je IV. armada izbojevala hude boje z okupatorjem, da bi prehitela zahodne zaveznike in �im prej izpolnila ukaz mar�ala Tita, naj osvobodi Slovensko primorje in Istro, zlasti pa Trst.

Slovenska Istra je postala za okupatorja o�itno v voja�kem pogledu manj pomembna. Svoje sile je koncentriral na drugih krajih, kjer so �e potekali odlo�ilni boji ali pa jih je pri�akoval. Po ukinitvi postojank v prvih dneh aprila 1945 v Ga�onu, Srga�ih, Grintovcu, Padni, Kortah in Novi vasi so �tele nem�ke in kvislin�ke sile v dneh 27. in 28. aprila okrog 1200mo�, partizanske pa okrog 150.1 Razmerje je bilo 1:8 v sovra�nikovo korist, vendar �e vedno sorazmerno ugodno, �e ga primerjamo s stanjem v prej�njih mesecih, ko je imel okupator mnogo mo�nej�e sile.

Kolik�no udarno mo� so dosegle enote JA na Slovenskem pred zadnjim, odlo�ilnim bojem proti nekdaj "nepremagljivi" nem�ki vojski in njenim izdajalskim pomaga�em, se vidi iz naslednjih podatkov: "Ko je na predve�er 27. aprila bila pripravljena za splo�ni napad, je imela IV. armada v sovra�nikovem zaledju �e mo�ne sile: v Istri 9. divizijo, na severnem krilu 20., 29. in 43. divizijo, nato pa 8. globoko v notranjosti sovra�nikove razporeditve; v Slovenskem primorju sta bili 30. in 31. divizija IX. korpusa, na Ko�evskem in Dolenjskem pa 15. in 18. divizija ter italijanska Brigada 'Fontanot'. Od trinajstih divizij, kijih je imela, so bile torej tri ( 13., 19., 26.) v �elnem napadu, pet jih je bilo usmerjenih v obkolitveni manever, pet lahkih partizanskih divizij pa je bilo v notranjosti sovra�nikovega zaledja. Vse te sile so �tele 76.000 mo�; imele so 75 tankov, 25 havbic, 149 topov, 86 protitankovskih topov, 516 minometov ter 3.325 lahkih in 386 te�kih strojnic. Hkrati s splo�no ofenzivo IV. armade na re�ko obrambno �rto in njenim prodorom v Slovensko primorje seje za ofenzivo pripravil tudi IX. korpus, ki je imel obe diviziji na Mrzli Rupi, na Vojskem brigado Narodne obrambe in udarni �eti obeh divizij na Krasu, v Brkinih 4. bataljon Bazovi�ke brigade, na Koprskem pa Mornari�ki odred in l. �eto 2. bataljona 2. brigade KNOJ." 2

V Brkinih sta bili tudi dve �eti 4. bataljona Bazovi�ke brigade, medtem ko sta bili dve v Slovenski Istri. Po organizacijski strukturi in �tevilu mo�tva je �eta ustrezala nekdanjemu bataljonu Istrskega odreda.

V dneh od 23. do 28. aprila so se vrstili intenzivni posveti, premiki partizanskih enot in druga dejavnost za izvedbo velike naloge. Zadnji bojni posvet pred odlo�ilnimi dogodki je bil 28. aprila popoldan v Laborju pri Bor�tu. Vodil ga je F. Perov�ek, prisostvovali pa so mu �e predstavniki 4. bataljona 18. brigade, l. �ete 2. bataljona 2. brigade KNOJ , KMK in okro�nih ter okrajnih politi�nih organizacij. �lo je za kon�ni naskok na sovra�nika in za prevzem politi�ne oblasti v obalnih mestih, kjer sta (po ugotovitvah partizanske obve��evalne slu�be) v sovra�nikovih vrstah �e zavladala demoralizacija in strah. Potapljajo�o se ladjo so zlasti zapu��ali fa�isti�ni kolovodje, prestra�eni zaradi bli�ajo�e se ljudske sodbe zoper njihove strahotne zlo�ine.

Pri�akovati je bilo torej treba skoraj�nje okupatorjevo razsulo, vendar je le-ta lahko iz svojih utrjenih bunkerjev s te�kim oro�jem, zavedajo� se obupnega polo�aja, povzro�il nove �rtve na�im borcem, ki so, upo�tevajo� vse okoli��ine, posebno pa �e iz ure v uro menjajo� se polo�aj, sklenili izkoristiti vse mo�nosti za dosego njegove vdaje.

Takoj po posvetu je �tab bataljona, ki sta ga vodila komandant major Matev� �ivec in komisar Franjo Kuntari�, ukazal na�elniku �taba, naj po�lje iz Brkinov v Istro 4. �eto z vsemi novinci in pomo�nimi slu�bami; s seboj naj prineso �im ve� oro�ja in streliva. Tudi sam naj pride semkaj, na brkinskem obmo�ju pa naj ostane le 3. �eta in nekaj obve��evalcev. Obenem je prek svojih obve��evalcev pozval pripadnike tako imenovane Guardie civiche (Civilne stra�e), dotedanje sovra�nikove kolaboracioniste, naj po�ljejo v �tab svojo delegacijo na pogajanja; opozoril pa jih je, da odgovarjajo za red in mir ter varnost ljudi v Kopru do prihoda enot JA. Na posvetu ni bil prisoten predstavnik MOK. Zato so ga nemudoma obvestili o sprejetih sklepih.

MOK je �e isti dan sporo�il majorju M. �ivcu, ki je bil odgovoren kot najvi�ji po �inu za koordinirano delovanje vseh enot v kon�nih operacijah na tem obmo�ju, naslednje: "Sprejeli smo va�e sporo�ilo. Na�a enota bo takoj od�la v Izolo, da likvidira sovra�nikovo posadko in osvobodi mesto. Pozneje bo del na�e enote osvobodil tudi Piran."4 V istem �asu so bile enote IV. armade zelo uspe�ne v Istri. 26. aprila se je bli�ala Trstu njena 9. divizija. 3. brigada te divizije je 29. aprila presenetila nem�ko posadko pri Buzetu in jo razbila. Nemcem je zaplenila ve� motornih vozil in iz njih sestavila motorizirano predhodnico. �eprav so Nemci podrli most na Mosti�ju, je �e zve�er 29. aprila prispela v Ri�ano. Tako je pri�lo v mlinu pri Mi�ih med Ri�ano in Dekani �e isti ve�er do prvega sre�anja med njenimi oficirji, sekretarjem okro�nega komiteja KPS za ju�no Primorsko, obve��evalci in �tabom 4. bataljona 18. brigade. Nato so najtesneje med seboj sodelovali v zadnji bitki. Obve��evalci 4. bataljona 18. SNOUB Bazovi�ke so izro�ili divizijskemu �tabu kopijo na�rtov o razporeditvi sovra�nikovih sil v obrambi Trsta in njegove okolice. �tab bataljona je prevzel nalogo, da bodo njegove �ete v bojnih operacijah za Trsta zavarovale zaledje 9. divizije v smeri proti Bujam in Kopru in skupaj z drugimi tukaj�njimi partizanskimi enotami osvobodile obalno obmo�je. Poleg tega so sklenili, da bodo obve��evalci in vod borcev zaradi dobrega poznavanja teh krajev sodelovali z divizijskimi enotami v bojih za Trst kot terenski vodniki.

Popoldne 29 . aprila se je tudi prete�ni del 3. brigade 43. divizije JA zbral v Skadan��ini in nadaljeval pohod skozi �i�arijo v Istro. �tab 4. bataljona je �e prej�nji dan ukazal, naj prevzame 3. �eta �e polo�aje 4. �ete, ta pa naj se takoj napoti v Istro. Zato se je 4. �eta zve�er, razen patrulje, kije spremljala ujetnike v Ilirsko Bistrico, napotila v Istro. Z njo so od�li tudi �lani obve��evalnega voda, radiovezisti iz voda za zvezo, intendanti in �lani �ir�ega �taba ter skupina pribli�no 30 novincev, ki je pri�la iz Istre po oro�je. Prena�ajo� te�ka bremena oro�ja in streliva, so pri�li borci in novinci v de�ju in sne�nem mete�u okoli 22. ure skozi Mala vrata v Jelovice v �i�arijskih hribih, kjer so dve uri po�ivali. Potem so nadaljevali pohod in prispeli do jutra skozi Dol pri Hrastovljah k podrtemu mostu na Mosti�ju pri Ri�ani in nadaljevali pohod ter prispeli do ve�era v Pobege; tam je 4. �eta dobila nalogo, da zasede polo�aje ob cesti proti Kopru in varuje hrbet 9. diviziji, ki je tistega dne likvidirala sovra�no postojanko v Dekanih in se pripravljala, da bo v no�i na 1. maj izvedla pohod na Trst.5

Politi�no vodstvo NOB je medtem naslovilo ljudstvu tale proglas:

Istrani!

�as osvoboditve na�e Slovenske Istre je vendar pri�el. Vsi, kmetje, delavci, me��ani in inteligenca, zgrabite za oro�je in pridru�ite se na�i vojski, da bomo skupno pregnali �e zadnjega zlo�inca z na�e trpin�ene zemlje.

Dnevi okrutnega trpljenja, umorov, po�igov in krvi so minili. Pri�el je �as, da zdru�imo vse na�e sile ter zasedemo vso na�o zemljo, obalo Slovenske Istre in na� Trst.

Smrtni sovra�nik na�ega naroda, tisti sovra�nik, kije tukaj ubijal in ropal, zapiral v je�e na�e najbolj�e sinove in h�ere, in �e v zadnjih dneh svojega obstoja jih je moril, danes v strahu be�i, ker ve, da ima pred na�im ljudstvom krvav dolg.

Slovenska Istra, kije bila dolgih in krvavih 25 let pod fa�isti�nim jarmom, mora biti sedaj svobodna in jugoslovanska!

Istrani, delavci, kmetje in me��ani!

Zgrabimo vsi oro�je. S seboj prinesite pu�ke in municijo, ki jo imate doma, s tem oro�jem bomo strahopetnega sovra�nika pobili; �e ne bo zadostovalo oro�je, bomo �li nadenj z vilami in lopatami, da enkrat za vedno uni�imo to fa�isti�no golazen.

Na�a vojska se bli�a Trstu s hitrim korakom mo�na IV. jugoslovanska Titova armada prodira preko Reke in Ilirske Bistrice na Trst. Tiso�i tankov drvijo naglo proti nam in morda gre smo �e za ure, da se ta mo�na Titova armada zdru�i z nami.

Uni�imo zadnje ostanke, ki so �e na na�i zemlji. Doka�imo, da smo dovolj mo�ni, da skupno z na�o vojsko samo dokon�no osvobodimo na�o Slovensko Istro, Trst in ostala na�a mesta in jih pridru�imo mo�ni Titovi federativni Jugoslaviji.

Na�a pot pelje v jugoslovanski Trst in danes ni sile, ki bi nas ustavila na tej poti.

K oro�ju, na� �as je nastopil!

�ivela federativna demokrati�na Jugoslavija! �ivel mar�al Tito!

�ivela na�a Jugoslovanska armada! Smrt fa�izmu - Svobodo narodu!

29. april 1945

Osvobodilna fronta slovenskega naroda

Kon�ne operacije ob osvoboditvi Kopra, Izole in Pirana od 28.4. do 1. 5. 1945

Potapljajo�i vse Rex, simbol novega rimskega fa�isti�nega imperija, je �e leta 1944 jasno nakazal, da se konec vojne vendarle pribli�uje.

Osvoboditev Kopra

Okro�ni NOO za ju�no Primorsko je medtem razglasil mobilizacijo vsega prebivalstva. Okrajni NOO (socerbski, loparski, istrski in obalni) so se pripravljali za skoraj�nji prevzem oblasti na pode�elju in v obalnih mestih.

V Burje pri Marezigah, kjer so se zbirali borci in aktivisti za pohod na Koper, je pri�el 28. aprila 1945 aktivist OF Valmi Pero�a iz Srmina skupaj s sedmimi oboro�enimi politi�nimi jetniki in povedal, da jim je uspelo pobegniti iz koprskih zaporov in daje v mestu voja�ka in politi�na oblast v razsulu; Nemci stra�ijo le �e nekaj objektov v pristani��u. 7

Zaskrbljen za usodo �e preostalih politi�nih jetnikov, je pomo�nik okro�nega na�elnika ONZ Danilo Petrinja-Primo� 29. 4. s skupino borcev VDV (Alojz Rener-Ma�ek, Pavel Andreja�i�-Izidor, Emil �krl-Bolte, Danilo Ivan�i�-Du�ko, Anton �uk in Mario Ivan�i�-Stanko) krenil iz Pomjana proti Kopru. Pri koprskem pokopali��u je skupina postavila za��itno zasedo ter med 9. in 10. uro stopila v mesto. Vdrla je v koprske zapore in osvobodila politi�ne jetnike. Razoro�ila je 11 fa�istov in jih odpeljala s seboj. Med ujetimi fa�isti je bil tudi starej�i fa�ist Ivan Ber�an, poznan zlo�inec iz Babi�ev pri Marezigah.

Borci so se pravo�asno umaknili �ez vodo iz mesta, ker so Nemci za�eli streljati z artilerijo z Debelega rti�a. Ujetnike so pripeljali v Babi�e, kjer so jih borci komaj ubranili pred razbesnelimi doma�ini, da ne bi sami sodili Ivanu Ber�anu. Ta je bil �e isti dan pred hi�o Antona Gunja�a na Pomjanu smrtno ranjen.

�tab 4. bataljona je reorganiziral svoje �ete iz �tirih na tri. 30. aprila okrog 10. ure dopoldne so skupaj s predstavniki okro�nega komiteja KPS pripravili za pohod v Koper skupino iz pribli�no 100 starih borcev tega bataljona in l. �ete 2. bataljona 2. brigade KNOJ, KMK in ve� novincev. Opogumljale so jih ugotovitve obve��evalne slu�be, po katerih sta zjutraj odpluli iz Kopra dve ladji z voja�tvom, fa�isti�na organizacija pa je bila v razsulu. Nemci so �e pustili manj�e sile v pristani��u in hotelu Venezia pri semedelskem kri�i��u.

Zbor partizanskih enot, ki so osvobodile Koper, v Kopru 30. aprila 1945: Komanda mesta Koper, 4. bataljon 18. Bazovi�ke brigade in 2. brigada KNOJ

Za predajo nem�ke posadke v Kopru je �tab IX. korpusa poslal 30. aprila v jutranjih urah s posebnim pooblastilom, napisanim na svileni ruti, oficirja 4. bataljona 18. SNOUB Bazovi�ke Ivana Dodi�a, da bo vodil pogajanja. Prek �lana okrajne NO skup��ine za Lopar in sodelavca partizanskih enot Kopr�ana italijanske narodnosti Alberta Lonzarja-Oscarja je Dodi� navezal stike s koprskim �upanom. Le-ta je sprejel Dodi�ev predlog in pozval na pogajanja nem�kega poro�nika Trosla, ki je poveljeval posadki. V spremstvu �upana, podoficirja in vojaka je pri�el poro�nik na pogajanja na ob�inski sede� na osrednjem mestnem trgu. Takoj seje pokazalo, da poganjanja ne bodo lahka zaradi nem�ke zavla�evalne taktike. Kon�no je Tros!pristal na to, da bo predal in razoro�il svojo enoto; odstopil bo tudi od razstrelitve pristani��a in drugih miniranih objektov s pogojem, da jim partizani zagotovijo takoj�en prost odhod. I. Dodi� je o tem sklenil pisni sporazum z Nemci. Tega pa je moral odobriti �e okro�ni komite KPS, da bi bil veljaven. Toda politi�no okro�no vodstvo ni sprejelo nem�kega pogoja, ampak je zahtevalo brezpogojno sovra�nikovo predajo.

Medtem so borci 2. �ete 4. bataljona, l. �ete 2. bataljona 2. brigade KNOJ in KMK zavzeli polo�aje okrog �kocjanskega pokopali��a in nad �usterno. �akali so na ukaz za kon�ni napad, in �e bi bilo potrebno, tudi na pouli�ne boje za osvoboditev Kopra. Pogajanja za predajo nem�ke vojske niso bila s tem kon�ana. Nadaljeval jih je - s pooblastilom okro�nega komiteja KPS - dr. Franc Venturini, tedanji predsednik sodi��a ju�noprimorskega okro�ja. Venturinija je pripeljal v Koper s svojim osebnim avtomobilom italijanski protifa�ist Ugo Segre iz Kampela v Vanganelski dolini. Tam so se pred dnevi sestali v nekem grofovskem dvorcu politi�ni in voja�ki predstavniki NOB s predstavniki italijanskega CLN (Odbor za narodno osvoboditev) iz Kopra zaradi obravnave zaklju�nih operacij in vpra�anja prevzema oblasti v osvobojenih obalnih mestih. Na sestanku je poskusil Segre od na�ih predstavnikov zvedeti za stali��a in odnose na�ih voja�kih in politi�nih oblasti do italijanskega CLN, ki naj bi - po njegovem predlogu - prevzel v Kopru civilno oblast, medtem ko naj bi dobile, kot je sam trdil, jugoslovanske �ete status okupacijskih �et. Sekretar okro�nega komiteja KPS mu je odlo�no odgovoril, daje bilo vpra�anje prihodnosti Istre, to je njene oblasti in dr�avne pripadnosti, urejeno z odloki II. zasedanja AVNOJ, zato nima nih�e, tudi on (F. Perov�ek), pravice o tem razpravljati. Na tak�en jasen in odlo�en odgovor se mu je Segre opravi�il, �e� da ni vedel za pravne akte in odloke o Istri, in prosil, naj sodijo, kakor da njegovo vpra�anje ni bilo postavljeno. 10

Potem ko se je I. Dodi� vrnil iz Kopra (30. aprila), so vdrli v mesto deli 4. bataljona 18. brigade pod vodstvom poro�nika Cvetka Poljaka in oddelek l . �ete 2. bataljona 2. brigade KNOJ pod vodstvom komandirja �ete Lojzeta Renerja-Ma�ka. Cvetko Poljak se takole spominja pohoda na Koper: "Bil sem s �eto na Pomjanu. Obvestilo za pohod mi je poslal Ivan Dodi�, ker se Nemci niso hoteli predati. �eto sem vkrcal na kamion in se pripeljal z njim do kri�i��a pri �alari. Od tam sem poslal en vod, ki ga je vodil vodnik Jo�e Mezgec, v zasedo h koprskemu pokopali��u pri �kocjanu, z drugim vodom sem �el v Koper, tretji vod pa sem poslal v zasedo nad �usterno."

Potem so borci 4. bataljona patruljirali po nekaterih delih mesta in na�li patruljno oklepno vozilo in voja�ki kamion, s katerim so se potem nekateri borci odpeljali iz mesta do kri�i��a pri �kocjanu, kjer je obema voziloma zmanjkalo goriva in sta ostali na cesti.

Med 12. in 13. uro, ko so bili pripadniki 4. bataljona in �ete KNOJ �e v mestu, se je bli�ala od Izole proti Kopru kolona pribli�no 300 nem�kih vojakov. Napadla jih je zaseda 4. bataljona pri �usterni, vendar seje morala spri�o sovra�nikove premo�i po 20 minutah boja umakniti proti Ga�onu. Potem so nem�ki vojaki v Semedeli razstrelili skladi��e svojega streliva in napredovali proti �kocjanu. Sto kolono soje umaknila tudi nem�ka posadka iz Semedele. Zaradi nevarnosti pred to nem�ko kolono so se borci

4. bataljona 18. SNOUB in �ete KNOJ �e pravo�asno umaknili iz Kopra. Borci 4. bataljona 18. SNOUB in �ete KNOJ (razporejeni na polo�ajih v �kocjanu) so napadli Nemce, ki so se bli�ali �kocjanu iz Semedele. Razbili in zajeli so njihovo predhodnico. V boj je posegla tudi nem�ka artilerijska baterija in s �rapneli in ru�ilnimi granatam iz

Debelega rti�a obstreljevala polo�aje partizanov pri pokopali��u in tudi skupino, ki se je umikala od �usterne proti Ga�onu. Zaradi mo�nega sovra�nikovega artilerijskega, minometnega in strojni�nega ognja je postal polo�aj borcev v zasedah nevzdr�en. Zato so obve��evalci 4. bataljona in l. �ete 2. bataljona KNOJ prosili poveljstvo 9. dalmatinske divizije v Dekanih za pomo�. Ta jim je dogovorila, naj pustijo Nemce naprej, da jih bodo oni uni�ili. Tako so tudi storili.

Ve�ina borcev 4. bataljona 18. SNOUB in �ete KNOJ se je po tem boju umaknila proti Vanganelski dolini. En vod 4. bataljona pa je �el s komandirjem Jo�etom Mezgecem proti Dekanom, kjer se mu je naslednje jutro pridru�ila �e desetina,ki je bila v zasedi pri �usterni. Naslednji dan zgodaj zjutraj so se ti �etni deli z 9. divizijo udele�ili bojev za Trst. 2. �eta 4. bataljona pod vodstvom Cveta Poljaka pa je krenila proti Bujam in osvobodila mesto.

Dr. Franc Venturini se ni umaknil iz Kopra ob spopadu z Nemci pri �kocjanu, pa� pa seje s posredovanjem italijanskega prevajalca Giuseppa Borisija telefonsko povezal z nem�kim komandantom koprske posadke. Do neposrednih pogajanj z njim ni pri�lo. Venturini ga je pozval po telefonu, naj Nemci zapustijo mesto, in mu zagrozil, da ga bodo proglasili za vojnega zlo�inca, �e bi ukazal razstreliti pristani��e. Nem�ki komandant Trosi je, kot trdi Venturini, zagotovil, da tega ne bo dopustil. Na Venturinijeva vpra�anja je pisno odgovoril, da ne bo odprl ognja na partizane, �e ga tudi ti ne bodo na Nemce. Obenem je zagrozil, da bodo v primeru partizanskega napada nem�ke vojne ladje iz Trsta "zravnale Koper z zemljo". Dodal je �e, da bo �ele okrog 19. ure lahko povedal, kdaj bodo Nemci od�li iz Kopra. 13

Nemci pa so odpluli iz Kopra z ladjo okrog 17. ure popoldan. Toda ni jim uspelo razstreliti pristani��a, ker je to prepre�il zadnji hip nem�ki vojak s tem, da je prerezal �ico, s katero so bile povezane mine. Potem je ostal v mestu in se predal.

Partizani so se vrnili �e isti dan v Koper. Ta je bil 30. aprila 1945 povsem osvobojen. Naslednjega dne so pri�li �e predstavniki okro�nih in drugih politi�nih organizacij NOB. S tem zgodovinskim dogodkom je bil oven�an z zmago stoletni boj zatiranega istrskega slovenskega ljudstva za narodno in socialno osvoboditev.

Pripadniki Mornari�kega odreda Koper na Maliji ob osvoboditvi v Trstu

Na transparentu: "Naj �ivi italijansko - slovensko bratstvo!", med zastavami so tudi angle�ka in ameri�ka, na pro�elju cerkve pa slika Stalina.

Pripadniki italijanske Brigade "Fontanot "in Komande mesta Koper v Kopru maja 1945. Od leve: Ennio d'Agostini, Mario Santin - Valter, Mario Abram, Miro �kapin - Nanos, Giovanni Paparazzo - Roma, Zorko �ernugelj, Stojan Gala in Vrabec.

Osvoboditev Izole in Pirana

Zadnje dni pred osvoboditvijo Slovenske Istre so se sestali predstavniki MOK, vodja gapovskih skupin Gualtiero Degrassi-Darko, du�a narodnoosvobodilnega boja v Izoli in na obalnem obmo�ju, in nekateri okro�ni partijski ter voja�ki funkcionarji. Pogovorili so se o na�rtu za osvoboditev Izole.

V Izoli je obstajal odbor CLN, ki pa ni razvil nobene omembe vredne dejavnosti proti okupatorju, a je imel med italijanskim prebivalstvom nekaj opore; zaradi tega je bilo potrebno ra�unati z njim kot dejavnikom , ki bi utegnil povzro�iti preglavice na�im oblastem po osvoboditvi, kolikor ne bi pri�lo z njim do sporazuma ali vsaj pogovorov. Sredi aprila so se (po posredovanju G. Degrassija) sestali v vili nekega odvetnika v Izoli �lani odbora CLN, predstavniki GAP, komandant in komisar MOK in

G. Degrassi. CLN sta predstavljala direktor tovarne Ampelea v Izoli (baje je bil tudi mestni �upan) in neki italijanski pomorski oficir, doma�in, ki je bil tedaj na dopustu. Imenovana sta predvsem postavljala vpra�anja o bodo�ih mejah. Partizanski predstavniki so povedali, da je vpra�anje o ozemeljski pripadnosti Istre dokon�no urejeno, in sicer z njeno zdru�itvijo z novo Jugoslavijo. Posebno italijanski pomorski oficir je zatrjeval, da kaj takega ni mogo�e. Zato so postali nadaljnji pogovori o sodelovanju brezpredmetni. Pogovori so se torej razbili �e v za�etku, ker je nasprotna stran �elela zvedeti le za usodo tega ozemlja, nikakor pa ni bila pripravljena ne prej ne tedaj sodelovati z na�imi organizacijami v resni�nem boju proti okupatorju. Seveda to ni veljalo za organizacijo KSI, ki je sklenila sporazum s predstavniki KPS in OF o sodelovanju �e 4. aprila 1944 in je nato v avgustu tudi izstopila iz CLN.

Osvoboditev Izole je potekala v ve� fazah. V svojem na�rtu za osvoboditev obalnih mest je �tab MOK dolo�il za svoj izhodi��ni polo�aj hrib nad vasjo Malija (kota 276), kije bil primeren tako za pohod na Izolo in Piran kakor tudi za premik proti Kopru. Na�rt je bil usklajen z nalogami drugih voja�kih enot (4. bataljon 18. SNOUB Bazovi�ke,

l. �eta 2. bataljona 2. brigade KNOJ in KMK), da ne bi pri�lo do morebitnih nesporazumov. Po prihodu enot IV. armade JA v Istro pa so vse te enote podredili njeni komandi.

V drugi polovici aprila se je MOK pribli�al morski obali. Svoje mo�tvo je usposabljal za prevzem pomorske oblasti v vseh pristani��ih (Koper, Izola, Piran, Portoro� in v hrva�ki Istri, Umag in Novigrad).

Udarno �eto je razdelil v tri skupine. Prvo skupino so usmerili proti Piranskemu polotoku, drugo proti Izoli, tretja je zasedla koto nad Semedelo pri Kopru. Te tri skupine, ki so vklju�evale tudi predstavnike lu�kih zastopstev, so imele naslednje naloge: uni�iti sovra�ne mornari�ke postojanke, zasesti in za��ititi lu�ke naprave ter re�iti plovne objekte v lukah pred uni�enjem; ob osvoboditvi vzpostaviti pomorsko oblast in organizirati kontrolo nad lukami z morja in s kopnega.

MOK je v no�i od 28. na 29. april prvi� poskusil osvoboditi Izolo. Zjutraj, ko se je zdanilo, so bili borci razporejeni v okolici tovarne Arrigoni; tedaj seje na cesti iz strunjanske strani pojavila nem�ka motorizirana kolona z oklepnimi vozili, skupaj okoli 400 mo�; komisar MOK, ki je bil trenutno na desnem krilu �ete, jo opazil kolono, ki seje pomikala po cesti proti Izoli; odred je takoj odprl ogenj; Nemci so odgovorili z avtomatskim oro�jem in iz topov na oklepnih vozilih; po 1O-minutnem streljanju se je za�ela kolona pomikati proti Izoli, in odred se je s svojimi �etami moral umakniti proti Maliji. �tevilo ranjenih ali ubitih Nemcev ni bilo ugotovljeno. Na partizanski strani so 28. aprila padli Izolani Mario Moro, Ferdinando Degrassi, Mario Millo in Luigi Postogna, pripadnik MOK, ki se mu je v tem �asu pridru�ilo okoli 60 doma�inov iz Izole.

30. aprila so se razmahnile zadnje akcije. V no�i med 30. aprilom in 1. majem je skupina G. Degrassija skupaj z borci MOK krenila v Izolo in jo dokon�no osvobodila. Degrassi je prevzel vodstvo lu�ke kapitanije s posadko in signalno postajo vred. Pred odhodom iz mesta so Nemci razstrelili pomol in obalo; nato so na �olnih pobegnili proti Trstu. Poskus, da bi partizani prepre�ili uni�enje luke, ni uspel. Degrassijevi mornarji so poznali polo�aje minskih polj. Zato so brez �rtev �e isti dan usposabljali zaplenjena plovila. Naslednji dan pa so poslali prvi ve�ji ribi�ki �oln proti Kopru, kamor je tudi sre�no prispel. Izolski prebivalci so sprejeli osvoboditelje z navdu�enjem. 14

Za osvoboditev Pirana se je �tab MOK 30. aprila 1945 nastanil v bli�ini vasi Malija. Borci mornarji so se razporedili na bojne polo�aje , oble�eni v modre delovne obleke, ki jih je dobil Gualtiero Degrassi - Darko iz tovarni�kega skladi��a v Izoli, oboro�eni pa so bili z oro�jem , zaplenjenim Civilni stra�i.

Tega dne je obiskal �tab Paolo Sema s skupino gapovcev. Z njim seje �tab dogovoril, da bodo pripadniki MOK pono�i in v jutranjih urah krenili proti Piranu. Nemci so medtem iz Portoro�a in Pirana v no�i med

30. aprilom in l . majem pobegnili. Pot je bila prosta. V Piranu so ostali le italijanski karabinjerji, a tudi ti ne vsi. Vendar je na glavnem piranskem trgu �akala partizane karabinjerska skupina, ki je ostala v mestu.

Partizanski mornarji so vkorakali predpoldne na glavni trg. Zasedli so eno oboro�eno trabakulo s protiavionskimi topovi, v Portoro�u pa motorni �oln X MAS. Nato so zasedli urade lu�ke kapitanije in signalno postajo nad Piranom. Nastanili so se v stavbi za Tartinijevim gledali��em. Paolo Sema in Popovci so ves �as sodelovali z mornarji, obenem pa razlagali mestnemu prebivalstvu, da je pri�la osvoboditev in da je za vselej konec fa�izma.

Pripadniki Mornari�kega odreda Koper na Maliji ob osvoboditvi

Vse pa ni �lo tako gladko. Naslednjo no� je priplula v piransko pristani��e lesena oboro�ena ladja s 44 nem�kimi pomor��aki v prepri�anju, da bodo na�li svoje "kamerade". Partizanski mornarji sojih pri�akali v zasedi in zajeli brez borbe. Ladjico so zaplenili.

Ta �as so se Nemci �e branili v Savudriji (1 baterija). Niso se hoteli predati ne mornari�ki enoti in ne njenemu parlamentarcu Ediju Logarju. Predajo so odklanjali z utemeljitvijo, da se bodo predali le regularnim enotam JA. Po tem obvestilu je kmalu prispel tja del tankovske enote IV. armade, vendar so se ji Nemci predali �ele v no�i 7. maja. Nem�ke ujetnike so partizanski mornarji odpeljali proti Trstu, kjer so jih razporedili v tabori��a za vojne ujetnike. �tab MOK je po osvoboditvi Pirana obiskal znanega protifa�ista Antonia Semo, ki je le�al te�ko bolan. Partizane je ob sinovi prisotnosti prijazno sprejel in se pogovarjal z njimi o pere�ih vpra�anjih tedanjega �asa.

V poro�ilu, ki ga je poslal �tab MOK na mornari�ko grupo pri IX. korpusu l. 5. 1945 in ga hranijo v Pomorskem muzeju S. Ma�era v Piranu, je med drugim re�eno naslednje: "Mornari�ki odred Koper je 28. 4. o�istil Izolo in pregnal okupatorja. Dne l. maja je odred zasedel mesto ter pristani��e Piran ter Portoro�. V Izoli, Piranu in Portoro�u je odred prevzel oblast tudi nad mestom. Isti dan so ustanovljena zastopni�tva v slede�ih pristani��ih: Koper, Piran in Izola in Portoro�. Podatkov za mestece in pristani��e Milje �e nimamo."

Slovenska istrska obala s pristani��i je bila tako osvobojena. MOK je uspe�no izvr�il svojo obvezo. 8. maja so njegova zastopstva v lukah dobila pomo� z dodatnim mo�tvom, ki ga je poslala pomorska komanda severnega Jadrana, in sicer en bataljon pomorske pehote.

Osvoboditev Trsta

Partizanski tanki pred Trstom 1.5. 1945

Toliko iz knjige Istra v boju za svobodo o osvobajanju treh slovenskih obalnih mest, kako pa je bilo s Trstom pa izseka intervjujev iz z Generalom Brankom Jerki�em, ki je bil takrat med prvimi, ki so vdrli v Trst in Vlado Bidovec � Morane, ki je bila predsednica tr�a�kega odbora OF in ena izmed glavnih organizatorjev tr�a�kega odporni�kega gibanja, ki je odigralo izredno pomembno vlogo. Njuna intervjuja lahko v celoti prebereta v moji knjigi Lebi�: zgodbe pozabljenega eksodusa, saj sta bila oba primorska begunca.

General Branko Jerki�

Pripadniki delavskih bataljonu v neposrednem boju v mestnem sredi��u Trsta 1. 5. v1945

Partizanski tank 1. 5. 1945 na Trgu Goldoni.

Branko Jerki�, s partizanskim imenom �ivko, se je v bojih kmalu izkazal in postal mitraljezec, nato pa �astnik. Kot Primorec se je �elel vrniti v svoje kraje in pomagati pri osvobajanju Primorske.

�Leto1945 je bilo na Primorskem izredno te�ko. Bil sem namestnik komandanta prve brigade vojske dr�ave varnosti (VDV) in pozneje KNOJ, ki je od decembra 1944 pre�ivljala vsakodnevne borbe s sovra�nikom. Kot namestnik komandanta sem se moral ukvarjati tudi z vodenjem obve��evalne slu�be, in ko vsakodnevno poslu�a� in tudi analizira� vse grozote, ki so se dogajale na Primorskem, postane �loveka strah, v kak�nih razmerah so takratni IX. korpus in enote, ki so bile nanj vezane, delovali.�

�Kaj vse se je nabralo v Trstu?�

�Na obronkih Trsta so bile razme��ene enote 188. nem�ke divizije. One so ��itile prihode v mesto. V Trstu pa je imel Globocnik svoje enote, ki so sestavljale obrambo notranjega dela mesta. V tem delu so se na�le vse mogo�e enote, ki so bile ali SS ali pomo�ne enote SS, v katere so spadali Slovenci, Rusi in Italijani. Poleg tega sta bili �e protiletalska in protimornari�ka obramba. Te enote so bile izredno mo�ne in tako razporejene, da so se lahko skoncentrirale na nekaterih mestih, za katera so vedeli, da jih partizani ne bodo mogli zasesti. Eno tak�nih mest je bil na primer Koroneo.�

�Tako kot ponekod drugje je tudi v Trstu delovala Komanda mesta.�

�Komanda mesta Trst je bila enkratno organizirana in mislim, da je na�a velika napaka, da o tej organizaciji nismo dovolj govorili. Sama organiziranost bataljonov in njihova pomo� na�im enotam, to je XXX. divizija in na�a brigada, ki niso poznale Trsta, je pomenila izredno izredno veliko.�

�V Trstu so se za�eli upori �e prej, Komanda mesta pa je napadla �e v no�i na 28. april. Vi ste za to vedeli ��

�Mi smo dobili povelje, ki ga nam je izdal na� �tab divizije. Povelje smo dobili pravo�asno in smo v no�i na 30. �li v Trst. Bataljoni, ki pa so se tam bojevali, so lahko zdr�ali en dan borbe, ampak s tem, ko sta pri�li XXX. divizija in na�a enota, so dobili okrepitev. Sovra�nik pa ni vedel, s kak�nimi silami, s kak�nimi mo�mi smo �li nad Trst.�

�S katere strani ste vdrli?�

�Mi smo �li najprej proti vzhodu, da bi iz vzhodne strani pri�li v Trst, vendar so bile tam te�ke borbe. Potem pa smo se vrnili in smo prek Proseka pri�li v Trst, s tem da smo najprej pri�li v Barkovlje, potem v Rojan.�

�Kje so bili najhuj�i boji? Ravno okrog Op�in, menda ��

�Najhuj�e boje so imele na�e enote XXX. divizije okrog Op�in, mi pa smo jih imeli, ko smo �e pri�li v Trst. To se pravi, da v Barkovljah nismo imeli tako reko� nobenih bojev, ampak Barkovljani so bili Slovenci in so nas sprejeli z izrednim veseljem in nam potem kazali poti, povedali, kje so sovra�niki. S tem so pomagali, da smo lahko zelo hitro napredovali proti Rojanu.�

�2. maja, ko so pri�li zavezniki, je bil Trst �e osvobojen.�

�Ko so pri�li zavezniki, to je bilo 2. maja okrog 17. ure, so se v Trstu obdr�ale �e tri postojanke. Ena je bil zapor Koroneo. Zavzeti so ga posku�ale tudi oklepne enote IV. armade, ki so pri�le v Trst 1. maja, vendar je bilo zidovje premo�no, tako da so Nemci �akali, da bodo pri�li Angle�i in se njim predali brez borbe.�

Vlada Bidovec in njena pripoved

Vlada Bidovec - Morana na levi strani balkona mestne hi�e v Trstu, na desni Ivan Regent, kasnej�i minister v prvi slovenski vladi, 1. maj 1945.

�Konec aprila 1945 je pri�lo v Trstu in okolici do vstaje pod vodstvom Komande mesta Trst, ki je delovala vse od leta 1944 in je imela v svojih vrstah okoli 20.000 oboro�enih borcev. Komanda mesta je bila neposredno povezana s komando IX. korpusa, ki je �e prodiral proti Trstu. Na obronkih mesta pa se je proti okupatorju bojevala jugoslovanska armada. V boju za osvoboditev Trsta so se izkazali zlasti tr�a�ki partizani. Nem�ka vojska ni zapustila svojih polo�ajev. Srdit boj se je bil iz ulice v ulico, za vsako hi�o posebej, iz katerih so marsikdaj regljale strojnice in kosile smrt. Padlo je veliko na�ih borcev. Trst je bil osvobojen 1. maja 1945.�

�To je bil za vas zagotovo najlep�i dan v �ivljenju?�

�Da, to je res. Ne morem vam povedati, kolik�na je bila mno�ica ljudi, ki se je proti centru mesta zgrinjala iz vseh koncev in krajev. Prihajali so celo s Krasa. Ljudje so jokali od sre�e in se objemali. Mi, ki smo delali v ilegali kot vodje odporni�kega gibanja, smo se sre�ali s partizanskimi komandanti. Takrat je pri�el tudi pokojni Regent, ki se je vrnil iz Sovjetske zveze, sre�ala sem se s komandantom IX. korpusa, Borisom Kraigherjem in ne vem ve� to�no, s kom.�

�Vi ste tudi ogovorili mno�ico na Trgu Unita.�

�Da, takrat je pri�el k meni tovari� Boris Kraigher in rekel: 'Morana, ti bo� govorila v imenu OF.' Lahko si mislite, kako me je to presenetilo. Sploh nisem bila pripravljena, da bi govorila pred 100.000-glavo mno�ico, ki se je zbrala na velikem trgu, in to v imenu OF. Takrat so ljudje za�eli vzklikati Morana, Morana. To je bil velik aplavz, da si ga ne morete predstavljati. V tistem trenutku sem se zbrala, uredila misli in za�ela govoriti.�

Del�ek mno�ice na Velikem trgu (Trgu Unita) 1. maja 1945.

�Kaj ste povedali?�

�Govorila sem o do�ivljanju tega velikega trenutka, ko je Trst osvobojen, da so fa�isti ustrelili veliko ljudi, da je veliko ljudi padlo v Trstu, ampak kljub temu smo vzdr�ali do konca, da na� boj za svobodo tega mesta ni bil zastonj. Govorila sem o trdem boju za svobodo, Nemci niso zapustili mesta kar tako, vsaka ulica se je uprla okupatorju. 1. maj, je na� veliki dan in zelo dobro se spominjam, da smo takrat izvedeli, da je v Angliji zmagala socialisti�na stranka, tudi to je bil za nas uspeh. Tudi to sem omenila v govoru. Ampak to moram �e povedati, ko sem �la s te proslave, ko sem stopila na trg, so stopili k meni delavci, moji tovari�i, in so me nosili na ramenih. Bila sem edina, ki sem to do�ivela, in bila sem prva Slovenka, ki je na balkonu mestne tr�a�ke ob�ine, kjer je govoril Mussolini, govorila slovensko. Nih�e pred menoj ne za menoj s tistega balkona ni govoril slovensko.�

�Kak�en je bil Trst v dnevih svobode?�

�Kak�en je bil Trst ‒ to, kar je bilo napredno, je bilo vse na ulicah. Po drugi strani pa je bilo tudi nekaj groze. Takrat se je CLN kot italijanska odporni�ka fronta povezal z zavezniki in �akal Ameri�ane, ki so se bli�ali Trstu. Tisti Italijani, ki so bili proti partizanom, so imeli zaprta okna in so tako kazali odpor. Tu pa tam so visele rde�e zastave, vendar so Tr�a�ani v glavnem imeli zaprta okna. Ko so pri�li zavezniki,so Tr�a�ani za�eli prihajati na ulice, proslavljali so osvoboditev in manifestirali z Amerikanci, priredili so mo�no manifestacijo, ki smo jo imeli za reakcionarno.�

Pogreb padlih borcev med osvobajanjem Trsta.

Slavje v Ajdov��ini 5. 5. 1945 ob zasedanju prve slovenske vlade.

Slavnostni mimohod Partizanskega pevskega zbora Sre�ko Kosovel skozi Slavolok zmage ob zasedanju pari�ke mirovne konference, prav kak�en dan preden so na�i zavezniki podelili Trst in Gorico biv�i fa�isti�ni Italiji.

Avtor: Milo� Ivan�i�, odlomki iz lastnih tekstov in knjige Slovenska Istra v boju za svobodo

Foto: lastni viri, Muzej novej�e zgodovine Lj, razni internetni viri

Zdru�enje protifa�istov Koper in Milo� Ivan�i� �

NA VRH