К s vrhnjeju črtkoju i obratnoju zarezkoju

K̔ k̔

K͑ k͑

K̔, k̔ (ka s vrhnjeju črtkoju i obratnoju zarezkoju) je bukva razširjenoj kirilice, upotrěbjena v historičnyh alfabetah kabardino-čerkesskogo i udinskogo jezykov. Ona bazuje na kiriličnoj bukvě k, koristanoj v tyhže jezykah. One ne sut zakodovane v Unikodu i najprostěje izobražajut se s pomočju latinskyh bukv s kombinujučeju obratnoju zarezkoju. V někojih izvorah zaměsto zarezky koristaje se lěva polovina prsenja (k͑).

V kabardinskom slovniku Lva Grigorjeviča Lopatinskogo iz 1890 g. i v bukvaru Pago Izmailoviča Tambijeva iz 1906 g. ona označala bezzvučnu uvularnu afrikatu [q͡χ], nyně pisany trojznakom къх.

V publikacijah iz lět 1888 i 1902 bratja Mihail i Semjon Bežanov upotrěbjali tutu bukvu v udinskom jezyku za označen‌je ejektivnogo uvularnogo plosiva [q’], nyně pisanogo dvuznakom хъ ili kiriličym ԛ.

Kabardinsky alfabet Tambijeva iz 1906 g.